Upravljanje s finančnimi tveganji v družbi

Med finančna tveganja sodijo vsa tveganja v družbi Ljubljanske mlekarne, ki so povezana s sposobnostjo kratkoročnega in dolgoročnega ustvarjanja finančnih prihodkov, obvladovanje finančnih odhodkov, ohranjanja vrednosti finančnega premoženja, obvladovanja finančnih obveznosti ter zagotavljanje konkurenčnosti in dolgoročne plačilne sposobnosti.

Upravljanje finančnih tveganj koristi družbi na več načinov:

• - povišuje predvidljivost prihodnjih denarnih tokov, kar omogoča lažje finančno načrtovanje,
• - zmanjšuje izpostavljenost podjetja različnim finančnim šokom,
• - zmanjšuje možnost izgub in dodatnih stroškov, ki bi lahko omejevali oziroma ovirali delovanje ter izvajanje poslovne strategije družbe,
• - povečuje zaupanje lastnikov, dobaviteljev, kupcev in ostalih strank,
• - zvišuje boniteto družb v skupini, kar med drugim pomeni tudi višjo sposobnost najemanja virov financiranja po ugodni obrestni meri.

Skupna lastnost finančnih tveganj je, da je sedanja vrednost prihodnjega denarnega toka družbe negotova.

Finančna tveganja družba razvršča v naslednji zaokroženi skupini:

• - Finančna tveganja, pri katerih na dejavnike tveganja (povzročitelje) ne more vplivati, ker gre za vplive trga in okolja. Sem sodita obrestno in valutno tveganje. Pri obvladovanju tveganja spremembe obrestne mere in deviznega tečaja se družba zaveda nezmožnosti vpliva na naštete dejavnike – prilagoditev trendom je edina možna rešitev. Na podlagi dosedanjih gibanj družba oceni verjetnost sprememb v prihodnosti. Gre za pretežno cenovna tveganja, saj cene določa trg glede na razpoložljivost in donosnost sredstev.
• - Finančna tveganja, pri katerih na dejavnike tveganja družba lahko vpliva, saj so zgolj posledica notranjih odločitev in zaradi tega ne more prenašati odgovornosti na okolje. Tveganja povzroča družba sama in so posledica notranjih poslovnih odločitev (o naložbenju, izbiri kupcev, zadolževanju, valutni izbiri). Pri obvladovanju teh tveganj predhodna cenovna tveganja upošteva kot predpostavljena tveganja.

Glavne skupine finančnih tveganj so:

• - tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke (tudi kreditno tveganje),
• - valutno tveganje,
• - obrestno tveganje in
• - likvidnostno tveganje.

Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke (tudi kreditno tveganje)

Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke je opredeljeno kot pomembnejše finančno tveganje, saj poleg neplačila družba tvega tudi neizpolnitev drugih nefinančnih obveznosti, kot je zamuda pri dobavi blaga, nekakovostno opravljena storitev in podobno. Vsaka neizpolnitev obveznosti nasprotne stranke oslabi sredstva oziroma okrepi dolgove, to pa posredno zmanjšuje finančno moč družbe in lastnikovo premoženje.

Kreditno tveganje predstavlja možnost, da so terjatve do kupcev in drugih poslovnih partnerjev, ki so nastale zaradi odloženega plačila, poplačane z zamudo, samo delno poplačana ali pa sploh ne bodo poplačane. Družba ima izoblikovano politiko aktivnega upravljanja s kreditnim tveganjem, ki jo izvaja s preverjanjem bonitet pred sklenitvijo posla, zavarovanjem terjatev (bančne garancije, bianco menice), sprotnim spremljanjem odprtih terjatev, ustreznim sistemom izterjave, telefonskim in mesečnim pisnim opominjanjem, prekinitvijo dobav in zaračunavanjem zamudnih obresti. Aktivno izvaja tudi medsebojne in verižne pobote.

Z namenom zmanjševanja tveganja zaradi neplačil družba prenavlja kriterije za izbiro potencialnih tujih kupcev, za vrednotenje bonitet ter inštrumentov za obvezno zavarovanje njihovih terjatev. V cilju izboljšanja upravljanja z odprtimi terjatvami do domačih kupcev pa uvaja novo sistemsko orodje.

Vsi kupci so na osnovi znanih kriterijev razporejeni v bonitetne razrede. V izvajanje kreditnega managementa se vključuje definiran nabor odgovornih oseb z dodeljenimi pooblastili.

Negotovost, povezana s plačili s strani dolžnikov, otežuje načrtovanje prihodnjih potreb po denarnih sredstvih. Za ohranjanje tekoče likvidnosti ima družba pripravljenih več denarnih sredstev za primer slabe finančne discipline oziroma porasta višine zapadlih terjatev. Tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke zmanjšuje s povečanjem števila posojilodajalcev, kar omogoča večjo neodvisnost.

Pri nabavnih pogodbah tveganje neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke dodatno znižuje še z obvezno opredelitvijo pogodbenih kazni in zavarovanja dobre izvedbe poslov (pri investicijskih pogodbah).

Omenjeno tveganje je za družbo zmerno.

Valutno tveganje

Valutno tveganje je opredeljeno kot možnost spremembe vrednosti premoženja, ki izhaja iz gibanja deviznega tečaja. Valutno tveganje družbe izvira iz denarnih tokov in finančnih obveznosti, ki so nominirani v tujih valutah. Glede na to, da ima družba večino nabavnih in prodajnih tokov vezanih na evro, je valutno tveganje zanemarljivo.

Obrestno tveganje

Obrestno tveganje je nevarnost, da bo gibanje (spreminjanje) obrestne mere za družbo neugodno in škodljivo. Neugodno gibanje obrestne mere je njeno dvigovanje, kadar se zadolžuje in njeno zniževanje, če družba presežke svojih denarnih sredstev posoja.

Vsa najeta posojila so sklenjena po obrestni meri, ki je sestavljena iz referenčne obrestne mere euribor in fiksnega pribitka. Euribor je občutljiv na gibanje, višja obrestna mera pomeni višje stroške financiranja.

Za obvladovanje obrestnega tveganja je družba proučila možnost in racionalnost uporabe različnih izvedenih finančnih instrumentov, vendar se za ščitenje ni odločila. Ocenjujemo, da je obrestno tveganje za družbo zmerno.

Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je bistveno finančno tveganje, saj druga finančna tveganja na koncu vedno vplivajo na likvidnost in ta na plačilno sposobnost. Od vseh tveganj v poslovanju je odvisno, ali bo družba sposobna sredstva preoblikovati v denar in poravnati dolgove, kar je prvi pogoj za nemoteno poslovanje. Za poravnavanje svojih tekočih obveznosti oziroma vzdrževanje normalnega poslovanja obstaja možnost, da družba v določenem trenutku ne bo imela zadosti likvidnih sredstev.

Likvidnostno tveganje obvladuje s skrbnim načrtovanjem denarnih tokov za prihodnja obdobja. Pomembno je določiti obdobja v prihodnosti, ko bo družba potrebovala dodatne vire sredstev in obdobja, ko bo imela presežke denarnih sredstev. Prosta denarna sredstva dosledno nalaga le v varne, takoj unovčljive naložbe, predvsem v obliki depozitov pri poslovnih bankah. Primanjkljaje pa obvladuje z najemanjem ali podaljševanjem posojil in odpoklicem ali prodajo finančnih naložb.

Družba ocenjuje, da je tveganje kratkoročne plačilne nesposobnosti zmerno, saj ustvarja pozitiven denarni tok iz poslovanja in ima sposobnost najemanja posojil za kratkoročno uravnavanje likvidnosti. Tudi tveganje dolgoročne plačilne nesposobnosti zaradi pozitivnega poslovanja, sposobnosti ustvarjanja pozitivnega denarnega toka iz poslovanja, učinkovitega gospodarjenja s sredstvi ter uspešnega pridobivanja dodatnih likvidnih sredstev iz bančnih virov družba ocenjuje kot zmerno.